Biometrična identifikacija
Biometrična identifikacija postaja vse bolj pomembna in čedalje bolj razširjena. Prepoznavanje prstnih odtisov je trenutno najbolj uveljavljena tehnologija. Vse bolj pa je prisotna tudi prepoznava obraza.
Uporaba biometrične tehnologije odpravi uporabo ključev, gesel, kod, kartic, … . prstnega odtisa ne moremo pozabiti niti ga izgubiti, še manj pa komu posoditi. Tako je pozitivna identifikacijo vedno zanesljiva.
Biometrične naprave se največkrat uporabljajo kot kontrola pristopa in pa kot registracija delovnega časa.
Kontrola pristopa je lahko enostavna - lokalna ali pa kompleksnejša, ki se poveže v omrežje in se upravlja preko računalniške aplikacije. Tam se lahko določajo posamezne pravice uporabnikom, beleži pa se tudi zgodovina dogodkov za vsakega uporabnika.
Registracija delovnega časa pa se praviloma vodi preko računalniške aplikacije, ki določa pravice uporabnikov in beleži delovni čas. Tako so te naprave povezane v stalno omrežje ali pa se iz njih v intervalih prenašajo podatki preko USB priključka. Naprava pa lahko istočasno deluje tudi kot kontrola pristopa.
Beleženje delovnega časa in kontrolo pristopa pa lahko enostavno prilagodimo tudi potrebam različnih klubov, ki želijo beležiti aktivnost svojih članov.
Veliko se govori o vdiranju v zasebnost ob uporabi biometričnih podatkov. Vendar naše naprave nikjer ne zbirajo oz. shranjujejo prstnih odtisov. Čitalec namreč tvori posebno kodo iz značilnosti prstnega odtisa, ki jih je zaznal ob skeniranju blazinice. Te podatke zna razbrati le naprava sama in jih ni mogoče prenesti kamorkoli drugam. Prav tako ni mogoče iz teh podatkov pridobiti rekonstrukcije prstnega odtisa.
Kljub tem dejstvom pa je potrebno v Sloveniji pridobiti odločbo Informacijskega pooblaščenca, preden se uvedejo biometrijski ukrepi v poslovnem okolju.
Biometrični ukrepi v domačem okolju po zakonu niso sporni.
Biometrija in zakonodaja;
Več o tem preberite v Zakon-u o varstvu osebnih podatkov in na spletnih straneh Informacijskega pooblaščenca.
